V kraju delujejo številna aktivna društva in skupine, ki na različnih področjih povezujejo krajane.

Boštanjčani uspešno in odgovorno ohranjamo pevsko tradicijo svojih prednikov. Tod se pesmi prelivajo iz roda v rod, kot preplet časov in rodov, spet minulih in sedanjih zvokov v neminljivem hotenju: BITI, PETI, ŽIVETI!
Kar nekaj uspešnih in prodornih vokalnih skupin imamo v našem kraju.

OKTET JURIJ DALMATIN, pred leti "Oktet boštanjski fantje", je najstarejša vokalna skupina v kraju, ki neprekinjeno dela že od leta 1964. Oktet ima veliko javnih nastopov, doma in v tujini - tudi onkraj luže pri zamejskih Slovencih. Večkrat so izvedli tonsko snemanje za Radio Slovenija, za TV Slovenija posneli več oddaj, od katerih je bila najbolj odmevna  tista iz leta 1994, posvečena njihovi 30 letnici. Ob 25-letnici so izdali samostojno kaseto pri RTV Slovenija, po TV oddaji pa je izšla tudi video kaseta, ki hkrati prikazuje lepoto naših krajev.
Boštanjčani smo ponosni, da so kali ubranega petja pognale prav v Boštanju, ponosni smo na prehojeno pot zelo uspešnih in umetniško dovršenih nastopov. S polnim prgiščem so povsod, kjerkoli so nastopali, sejali lepoto in čar slovenske pesmi, ki se je zakoreninila v srcih vseh, ki so jo poslušali in jih spremljali v dolgem obdobju njihovega delovanja.
V novembru 2004 je pomlajeni Oktet Jurij Dalmatin s koncertom v sevniški kulturni dvorani proslavil svojih prvih 40 let uspešnega delovanja. Od prvih, ustanovnih članov, v oktetu prepeva Franc Pernovšek.

Zgodovinska fotografija okteta, župana občine in nekaterih sodelavcev s papežem, je nastala 15.12.2004 - ob nepozabnem gostovanju v Vatikanu, po uspešnih nastopih ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije in na "Millennium in musica Roma 2004" ter protokolarnih sprejemih pevcev in župana občine Sevnica.
 

VOKALNA SKUPINA CORONA združuje nadobudna dekleta iz Boštanja in okolice, ki po svoji glasbeni poti uspešno stopajo več kot petnajst let. Lepo pesem in svojo glasbo so ponesle na vse konce Slovenije in tudi v tujino. V teh letih so med številnimi nastopi izvedle tudi nekaj samostojnih glasbenih projektov, ki so še posebej navduševali občinstvo, saj so bili paša za oči in ušesa. Dekleta so ob peti obletnici delovanja posnela avdio kaseto, kjer so predstavila slovenske ljudske in umetne pesmi ter zimzelene melodije. Spletna stran Coronk!

MEŠANI PEVSKI ZBOR ŽUPNIJE BOŠTANJ
Po spominu  najstarejših krajanov sega petje cerkvenega pevskega zbora daleč nazaj. Številni pevci pevskega zbora so dobili prve osnove, predvsem pa veselje do petja prav v boštanjskem šolskem pevskem zboru. Velike zasluge za obstoj pevskih skupin in njihovo ubrano petje imata prav gotovo g. Geld in kasneje g. Dolinar, ki sta župnikovala v Boštanju. Zbor je danes pod strokovnim vodstvom Cirila Udovč dosegel visoko umetniško raven. Pevci cerkvenega pevskega zbora pa ne navdušujejo le v cerkvi ob nedeljah in vseh praznikih, temveč tudi na ostalih prireditvah v kraju in okolici, med drugim pa so nastopili tudi v Vatikanu. Ob Božiču, ob tradicionalnem božičnem koncertu, njihova pesem privabi poslušalce iz Posavja, pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji.

LJUDSKI PEVCI IZ BOŠTANJA IN LJUDSKI PEVCI IZ PRESKE  ohranjajo izvirno ljudsko pesem, ki marsikje tone v pozabo. Skupini prepevata že vrsto let in povabila na številna srečanja in nastope dokazujejo, kako zelo so zaželeni ljudski pevci iz naših krajev. Pevci so opravili vrsto tonskih snemanj in nastopili na številnih prireditvah.

GASILSKO DRUŠTVO Boštanj, ustanovljeno leta 1924, danes sodobno opremljeno in po strokovnosti eno vodilnih v občini. Gasilci se ponašajo z obnovljenim gasilskim domom, novo avtocisterno, predvsem pa s priznanji in diplomami, dobljenih na občinskih in državnih tekmovanjih. Boštanjsko gasilsko društvo v svojih  vrstah združuje veliko mladih, tudi najmlajših, ki šele vstopajo v prve šolske klopi. Poleg ženskih in moških članskih ekip zelo aktivno dela ekipa veteranov. Gasilsko društvo vsako leto, na travniku pod lipami pri gasilskem domu, pripravi veliko vrtno veselico. Na sliki ena od gasilskih vaj, ki je bila organizirana v Boštanju. V Prostovoljnem gasilskem društvu so aktivne tudi gasilske trojke iz naselij Šmarčna, Okič in Jablanica.


AKTIV ŽENA Boštanj združuje žene iz Boštanja in okolice. Pripravljajo predavanja, razstave, srečanja in nastope. Članice aktiva žena so aktivne tudi na področju kulture; zapojejo, recitirajo in nastopajo s svojimi pesmimi in prispevki. Tudi po njihovi zaslugi stari običaji, ki so bili nekaj desetletij nazaj še stalnica v naših krajih, ne gredo v pozabo. Kulinarične dobrote izpod rok spretnih gospodinj in kuharic pa so nepogrešljive ob prireditvah, ki se odvijajo v kraju. V vsakem zapisu našega kraja je čutiti delo naših krajank. Že pred 2. svetovno vojno so bile ženske iz Boštanja in okolice članice Sokolov. 

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV Sevnica-Boštanj Dokumentirano in organizirano druženje naših vinogradnikov sega v leto 1972, ko so sevniški in boštanjski vinogradniki in vinarji sodelovali pri ustanovitvi Društva vinogradnikov Dolenjske, iz katerega so kasneje nastala številna vinogradniška društva - tudi naše, ki združuje približno 270 članov, od tega slabo polovico boštanjčanov. Boštanjčani pa so bili na področju vinogradništva aktivni že mnogo prej, saj so na znanih vinogradniških legah Topolovec in Dobje, pa tudi drugih, cviček in ostala vina pridelovali že v prejšnjih stoletjih.
Društvo vzdržuje svoje spletne strani, kjer lahko o društvu izveste še mnogo več.

Mladi Boštanjčani so organizirani v društvu ŠKD MLADI BOŠTANJ. Tudi v preteklosti so se mladi odzivali in izkazali ob številnih akcijah in prireditvah v kraju in okolici. Še vedno so nepozabni plesni venčki in veselice, igre brez meja, druženja v naravi in prireditve, ki so pritegnile mlado in staro. Tudi danes mladi iz Boštanja niso razočarali. Organizirani v društvu skupaj delajo in se družijo naprej. Eden od uspelih projektov društva je ob 1. maju 2005 izvedeno kresovanje, na katerem je zagorel najvišji kres v zgodovini samostojne Slovenije, dve leti kasneje pa je zagorel najvišji kres na svetu.


TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN ima svoje korenine v delovanju boštanjskega Sokola, ki je bilo z začetkom 2. svetovne vojne ukinjeno. Po vojni so se krajani zopet zbrali, 27. aprila 1954 pa ustanovili Telovadno društvo Partizan Boštanj. V letih po vojni so delovale gimnastična sekcija, lahka atletika, strelska sekcija in odbojka. Kasneje, ko so se uredila igrišča in ko se je izgradil dom TVD Partizan, ki je bil v letih 1974/75 temeljito prenovljen, so se ustanovile nove, dodatne športne sekcije. Poleg osnovne dejavnosti - to je športa, se je v društvu odvijala tudi družabna dejavnost. Organizirani so bili izleti, kresovanja, silvestrovanja in veselice.


LOVSKA DRUŽINA BOŠTANJ spada po površini svojega lovišča med večje, po številu članstva pa med srednje velike lovske organizacije v Posavju. V svojem delu daje velik poudarek varstvu narave in našega okolja. Doseženi uspehi v preteklih 50 letih niso prišli sami od sebe, pač pa so plod prostovoljnega dela vseh članov in zagnanosti lovcev v vsej zgodovini.
 

Svoje dni je bil Boštanj poznan tudi po folklorni skupini, ki je imela okoli 200 nastopov in nekaj samostojnih koncertov doma in v tujini ter po dramski skupini, ki je na odrih v Boštanju, drugod po sevniški občini in Sloveniji, uprizorila številne igre. Skupini, delovali sta v Kulturno umetniškem društvu Anton Umek - Okiški, sta žal razpadli, morda pa se bodo kmalu našli zanesenjaki, ki bodo iz omar potegnili narodne noše in kostume, zaplesali in zaigrali.