Po sredini naše KS poteka 46. vzporednik - ki je edini celostopenjski vzporednik v Sloveniji.

Posebnost je rastišče rumenega sleča, pa običaj petja Sv. Jurija, spomladanski drst podusti v reki Mirni, "mrtvi most nad železnico"- zapuščina iz leta 1940, ko so nad železnico nameravali zgraditi nadvoz, železobetonski most v Jelovcu iz konca tridesetih let, kamniti most savske vlečne poti, ki je bil pred več kot 300 leti na Logu izdelan iz klesanega kamenja, številni peskokopi sredi polja, ki so danes opuščeni, pa opuščeni rudnik premoga za Grahovico...

V kraju so našli številna arheološka najdišča, zakladi preteklih časov pa so shranjeni po galerijah in muzejih doma in v tujini.

Budno oko poznavalca bi opazilo še kaj. Ponosni smo na naše posebnosti, po katerih se razpoznavamo tudi v širšem prostoru. Nekatere podrobnosti navajamo.

RASTIŠČE RUMENEGA SLEČA
Stezica mimo pokopališča v Boštanju, nad farno cerkvijo, nas pelje v gozd nad vasjo. V srednjem veku so tam obešali ljudi, zato kraju še danes pravimo Gauge. Pred drugo svetovno vojno so tu napravili nemško pokopališče, takrat pa je bil menda sem prinešen tudi rumeni sleč - "Rhododendron luteum", redka botanična vrsta opojnega vonja. Danes so se grmički dišeče azaleje razbohotili čez ves gozd in ob koncu aprila in v začetku maja, ko cveti, privabi številne občudovalce in sprehajalce iz bližnje in daljne okolice. Značilen vonj redke rastline pri nas, med cvetenjem veter prinese do Boštanja.

Od maja 2006 so ob vhodu v gozd z rastiščem postavljene informativne table, ki obiskovalce opozarjajo, da gre za zaščiteno rastišče rumenega sleča.

Rastlina uspeva v zakisanih, mešanih gozdovih, v Sloveniji v gozdu nad Boštanjem in v Brusnicah pri Novem mestu. Sicer pa je grm pogost na strnjenem ozemlju v vzhodni Evropi, po gorah južno in vzhodno od Črnega morja, ob Kavkazu ter v Taurusu v Mali Aziji.

Rastlina je upodobljena tudi v grbu Boštanja.

PETJE SVETEGA JURIJA

"Hvaljen bod Jezus, Marija,
dober večer vam Bog daj,
vsa nebeška kompanija,
vernim dušam sveti raj.

Prej ko mi vas zapustimo,
vošmo vam še lahko noč,
svetga Jurja naprosimo,
naj vam pride na pomoč."

(del pesmi, kot jo pojejo v Boštanju)

Petje svetega Jurija je dediščina naših prednikov, ki so običaj, ki je značilen za Boštanj in okolico, prenašali iz roda v rod. Pesem ni bila nikoli izpeta, čeprav se isto besedilo ponavlja od hiše do hiše, iz leta v leto.
Boštanjski mladeniči in možje se brez posebnih vabil zberemo vsak na svojem "zbirnem mestu" v noči iz 23. na 24. april, na predvečer goda sv. Jurija. Pojemo v večih skupinah, v Boštanju, Dolenjem Boštanju, na Okiču in Vrhu, Šmarčni in Kompolju, Lukovcu, Preski... Vsaka skupina je vokalno zasedena vsaj s tremi glasovnimi skupinami, saj je na boštanjskem področju običajno le triglasno petje: naprej, čez in bas. Vsaka skupina šteje okoli 10 pevcev, med njimi pa je tudi "hur", pobiralec jajc, ki jih darujejo ljudje. Pesem so etnologi posneli že pred mnogimi desetletji, besedilo pesmi pa je vezano na življenje sv. Jurija, s prošnjo za njegovo pomoč. Pretežni del finančnih darov, ki jih prispevajo gospodinjstva, pevci darujemo za humanitarne namene, v Dolenjem Boštanju pa smo sv. Juriju postavili lično kapelo, ki je kraju v ponos (na sliki).
 

CERKVE, KAPELE IN ZNAMENJA, JASLICE V FARNI CERKVI

Tako kot po celi Dolenjski, je tudi Boštanj z okolico posejan s cerkvami, kapelicami in znamenji, ki izvirajo iz daljnih preteklih obdobij. Farna cerkev v Boštanju pa ob Božiču še posebej zaživi. Na praznični večer, na Božič, cerkveni pevski zbor pripravi tradicionalni božični koncert, ki je še posebno lep in doživet zaradi jaslic, ki v soju nešteto lučk in animacij, miniaturnih maket boštanjske arhitekture in slikovite krajine, cerkva in seveda betlehemske skrivnosti privabi mlado in staro, od blizu in daleč. Kar nekajkrat so o "umetniji", ki je v dobršni meri delo neutrudnega Cirila Udovč, poročali tudi mediji iz Ljubljane, na televiziji in radiu.
 

LOV PODUSTI NA DRSTIŠČU V MIRNI V DOLENJEM BOŠTANJU
Reka Mirna, ki teče skozi Dolenji Boštanj in se tam izliva v Savo, je bila bogata z ribami. Tudi danes ob Mirni ribarijo navdušeni ribiči, samo manj jih je kot včasih. Spomladi, okoli velike noči, se na Mirni prične težko pričakovana atrakcija: drst podusti. Ribe naj bi, po pričevanju starejših, priplavale v velikih jatah iz Črnega morja. Včasih je bil drst za krajane Boštanja priložnost zaslužka, ribe iz Mirne so se potem v velikih vrečah tovorile na sejme in tržnice vse do Ljubljane in Zagreba. Lovile so predvsem ženske, ob večerih so "zajezile" reko in z rokami iskale ribe po vodi in jih metale v pripasane "lavške" - posebej prirejene vreče iz jute. Dekleta in žene so se po kakšnih 10 minutah pogrele ob ognju, potem pa spet poskusile. Pripovedi naših starih mam so še danes polne doživetij in nostalgije po lepih večerih in nočeh... (slika). Tudi danes ribe spomladi še priplavajo in se drstijo. Pravijo, da jih je vse manj, pa tudi lovimo jih ne več. No ja, vsaj tako kot včasih ne.

MIRENSKA JAMA - RAJA PEČ
Mirenska jama leži v Zapužah pri Dolenjem Boštanju, blizu reke Mirne, ob kateri teče tudi železniška proga Boštanj - Jelovec. V jami je nekoč živel puščavnik. Žal je dostop do jame otežkočen, jama pa je, zaradi možnih poškodb in vandalizma nepoklicanih, zaprta. Verjetno je premalo atraktivna, da bi privabljala obiskovalce, čeprav je v njej nekaj kar lepih "dvoran in hodnikov", v katerih ne manjka zanimivih kapnikov in netopirjev.

VINSKE GORICE IN ZIDANICE

"Vinograd je Dolenjcu vse, pa naj zraste v njem še taka kislica." je nekoč zapisal Božo Račič - Kume,
velik prijatelj Boštanja in njegove kulture.

Danes vinogradniki po boštanjskih gričih, po vinskih goricah Topolovca, Dobja, Apnenika, Okiča, Ravn (slika desno), Zavin, Jablanice, Novega grada, Mrtovca, Poganke, Laz in ostalih, pridelujejo dobro žlahtno kapljico. Že včasih so tod znali pridelovati dober cviček. O tem obstajajo pisni zapisi, stari tudi več kot 100 let. Danes umni kletarji, tudi po zaslugi strokovnega dela aktivnega Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, pridelujejo ne samo cvička, ki je leta 1997 okronal boštanjčana Alojza Zalaščka kot "Kralja cvička" cele Dolenjske, temveč tudi odlična bela in rdeča sortna vina, ki posegajo tudi v vrhunski razred. Ob rezi, spomladanskih in poletnih delih v vinogradih, trgatvi, ob Martinu, pa še kdaj, je tod veselo. Med brajdami in trtami, stezicami in zidanicami, si človek spočije dušo in okrepi duha.
Če vas pot popelje med zidanice in vinograde po obsijanih hribčkih nad Boštanjem, boste srečali prijazne ljudi. Na mizo bodo prinesli majoliko s cvičkom, posebnežem iz Dolenjske, ali pa kakšnim drugim vinom, ki je kletarjem v ponos. Žlahtni sad vinske trte bo dopolnil  košček domačega kruha in rezina slanine ali domače klobase...